Kdo bi še rad postal učinkovit predsednik vlade..ups!.. direktor podjetja?

Kdaj je poslovanje učinkovito in kaj povečuje vrednost podjetja?

 

Volilna kampanja je v vsaki državi polna različnih obljub. Kandidati obljubljajo tudi, da bodo delali učinkovito. Kaj to je, si gotovo vsak kandidat predstavlja drugače, prav tako pa si gotovo vsak po svoje to besedo, učinkovitost, predstavlja tudi vsak posamezen volivec.

 

Potem pa pride čas, ko je treba pripraviti proračun. Notranje ministrstvo za varovanje zakonitosti, oseb in premoženje rabi več kot prejšnje leto, policaji že tako ali tako stavkajo. Obramba potrebuje še več železa in tehnike, članstvo v klubih stane, misije stanejo. Socialno in družinsko področje miri državljane z večjimi socialnimi transferi, če že ni zaposlitev, naj bodo nadomestila. Če ne bo razvoja, izobraževanja in investicij, bomo čez nekaj let na repu razvitih držav, se oglasi pristojni minister. To rabimo podpreti. In denar dobijo obstoječi denarni monopolisti, prijateljske izobraževalne ustanove in razvojni inštituti vzvišeno donečih imen. Ja, madonca, kdo vam daje denar, če ne gospodarstvo, tega je treba podpreti, mu pomagati ….Da ne opisujemo preveč.

 

Potem se začnejo pogajanja, boje rečeno prerivanje za proračunski denar. Kdor je močnejši, ponavadi zmaga. Še malo informacij, kakšni so svetovni trendi, kaj delajo pri sosedih in seveda s čim bi bili kratkoročno zadovoljni volivci, obvezno je treba izvesti pametovanje v parlamentu in nekako kar naenkrat dobimo proračun, s katerim so vsi zadovoljni najbolj samo za to, ker je te kolobocije že enkrat konec.

 

Ker denarja za vse apetite ni čisto dovolj in, da bomo izpolnili obljube volicev, si pa še malo sposodimo. Če ne, nas lahko čez 4 leta zamenjajo. No pa so že moji vnuki in pravnuki tudi lepo zadolženi, in dan davčne svobode se počasi premika v jesen.

 

Občutek imamo, da vlade nimajo nekega enotnega merila, ki bi kazalo njihovo učinkovitost. Ni nam jasno kako aktivnosti posameznih ministrstev podpirajo aktivnosti drugih v smeri ustvarjanja največje možne učinkovitosti za celo državo. Ali ministrstva eno drugo podpirajo ali pa le-ta tekmujejo med seboj? Torej, če obrnem. Ali bo zaradi aktivnosti vlade višji naš standard, življenjska raven ali kaj drugega? Ali si ministri postavljajo taka vprašanja, ko razporejajo denar po postavkah proračuna? Tudi če si, ali je to tisto, kar nas zanima z vidika učinkovitosti.

 

Na državni ravni radi operiramo z višino BDP/prebivalca in višino gospodarske rasti v %. Ali nam to lahko kaj pove o učinkovitosti vlade in njegovega predsednika? Kaj če bi primerjali kakšna je gospodarska rast in BDP/prebivalca v primerjavi s pobranimi davki, celotnim proračunom, se pravi, da upoštevamo v imenovalcu tudi dolgove? Mogoče smo malo bližje.

 

Če vse skupaj malo povežemo vidikom podjetja oz. gospodarstva. Imamo dva davka, ki jima posvečamo veliko pozornosti: davek od dohodka pravnih oseb(po starem, davek na dobiček) in DDV. Torej če bi vlada in njen predsednik znala in lahko vplivala, bi se vsako leto več davkov nateklo, če bi gospodarstvo ustvarjalo višjo dodano vrednost in posledično višji dobiček; ne glede na to, kako visok bi bil BDP/prebivalca oz. kakšna bi bila gospodarska rast.

 

Kako pa se učinkovitost meri v podjetjih? Kdaj je direktor učinkovit (predsednik)? Ko podjetje poveča prodajo za nekaj odstotkov? Ko podjetje poveča tržni delež? No mogoče je za podjetje malo laže ugotoviti. Dobičkonosnost sredstev ali kapitala (ROA ali ROE) nam daje kar jasno sliko o učinkovitosti podjetja oz. njegovega direktorja.

 

Kaj pa se dogaja ob sprejemanju letnega načrta? Finančni direktor tarna, da se likvidnost slabša. Projekcija denarnega toka kaže potrebo po dodatnem zadolževanju, denar je pa drag ali pa kreditov sploh ne bo možno dobiti. Koristno bi bilo zmanjšati zaloge, zmanjšati proizvodnjo,…Vsi po vrsti ga opominjajo, da sploh ne ve, kaj se dogaja „pri njih“ v proizvodnji, nabavi in prodaji, ter, da drugače ne more biti. Boš že pogruntal nekaj, da bo dovolj denarja. Za investicije v novo tehnologijo, osvajanje trga morajo biti zagotovoljena sredstva, drugače ne bomo konkurenčni. Zaposliti bo treba tudi nekaj novih. Bolj jih rabimo v razvoju, kot v prodaji, kjer vas je že dosti, je stališče odgovornega za razvoj. Saj bomo že dobili kredite, malo pa lahko zamujamo s plačili postane mnenje večine. Po več krogih pogajanj je tudi vsa stvar pri koncu.

 

Tudi v podjetju nihče ni posebej omenil, po katerem kriteriju nekomu pripada več novih zaposlenih, zakaj bi kdo dobil več izposojenih sredstev, kako bo to vplivalo na doseganje enake ali višje ROE…No gotovo bi bili krivični, posamezna podjetja gotovo uporabljajo bolj sofisticirane postopke in kriterije, vendar, ali uporabljajo eno merilo za vse procese poslovanja? Gotovo ne. Kako to, ko pa na koncu vsi gledajo kakšna je dobičkonostnost kapitala.

 

Pa poglejmo, po čem se v večini merijo posamezni procesi in oddelki. Za prodajo je pomembno prodati čim več, po možnosti nad lastno ceno. Da to doseže včasih daje tudi popuste, ali je vse plačano, je prevečkrat v drugem planu. Nabava želi nabaviti po čim nižih cenah. EURo prihranjen pri nabavni ceni, je EURo prihranje za podjetje, menijo. V razvoju imajo radi svetleče in produktivne stroje, ki naredijo enkrat več v istem času (če prodamo ali ne). Proizvodnja mora delati ves čas, da ne bi bili stroji in ljudje premalo izkoriščeni. Opazimo, da tudi v podjetjih ne obstaja enotno merjenje učinkovitosti pri vseh procesih, čeprav ob zaključku vsi gledajo dobičkonosnost kapitala.

 

Kaj zgornja praksa povzroča? Nabava kupuje večje količine izdelkov, ker doseže nižjo ceno po enoti. Posledično dobi podjetje tudi nove skladiščne prostore, nove viličarje, … Prodaja se opira na lastne cene. Če je prodajna cena nižja od lastne, ali nižja od variabilni stroškov, izdelka ne proda, predlaga celo ukinitev proizvodnje. Proizvodnja dela, da je že kar vroče, ko pa dobimo svetleče in produktivne stroje pa tudi ti delajo cele dneve (če imamo še kaj denarja). Ker ni enakega kriterija, vsak od sektorjev daje prioriteto projektom glede na svoja merila. Kaj pa dela finančni (minister) direktor? ČaraJ …in miri dobavitelje ter najema kredite, če je to danes sploh še mogoče.

 

Logika je začuda lahko enaka, kot na državni ravni. Če podjetje ustvari večjo dodano vrednost ob enakih stroških, ima tudi višji dobiček in s tem tudi ROE in ROA. Torej ali je mogoče oblikovati enotna ekonomska merila za nabavo, proizvodnjo, prodajo, razvoj in vse ražijske službe. Seveda, in to za obdobje enega leta in za dolgoročne odločitve in to tako, da dosežemo maksimalni možni rezultat ob pravilno izkoriščeih sredstvih in pa tudi na dolgi rok. Napisal sem maksimalni, ne planirani, ciljni ali kaj podobnega.

 

Zgornja logika, tako pri vladi, kot v podjetjih izhaja iz spodbujanja lokalne učinkovitisti. To izvira iz domneve, da, če je vsak posamezni del sam zase lokalno učinkovit, da je s tem bolj učinkovito tudi podjetje kot celota. To povzroča dodatne stroške, več angažiranih sredstev in posledično zmanjšuje učinkovitost podjetja. Vlada ali podjetje je lahko močno le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen, zato povečevanje posamezne lokalne učinkovitosti zmanjšuje učinkovitost podjetja kot celote (sliši se pa res čudno).

 

Rešitev je v oblikovanju meril učinkvitosti, ki imajo 2 značilnosti:

-          spodbujajo povečevanje učinkovitosti podjetja(vlade) kot celote

-          vodijo do tega, da ima lokalno izboljšanje posameznega dela za 1 enoto tudi vpliv na izboljšanje celotnega podjetja za 1 enoto.

 

Bi si predsednik vlade(podjetja) želel imeti taka merila, da bi z njihovo pomočjo bil lahko maksimalno učinkovit???